Dvonadstropna družinska hiša je del zgodovinskega stanovanjskega območja, ki meji na naravni park na obrobju Prage. Prvotna stavba je bila temna, z nelogično razporeditvijo prostorov in zaprta do okolice. Polni potencial edinstvene lokacije in nagnjenega terena se je razkril šele s prenovo, ki je vnesla velikopotezno zasteklitev. Zahvaljujoč temu je sedaj hiša polna dnevne svetlobe in zdi se, kot da je naravno zrasla v okoliški pokrajini.

Prvotna preprosta oblika hiše z dvokapnico je bila v več kot sto letih uporabe deformirana zaradi različnih prizidkov in dozidav. Popolna prenova je odstranila to nakopičeno maso in stavbi povrnila njeno preprostost. Hiša je bila prenovljena v svoje prvotne gabarite vendar kot trajnostni dom z modernimi, minimalističnimi, čistimi linijami. Poleg tega je energetsko učinkovita: z uporabo sodobnih tehnologij omogoča nizkoenergijsko bivanje, pri čemer so se obratovalni stroški v primerjavi z originalno stavbo znižali na tretjino.

Karakter lokacije je omogočil logično povezavo družinske hiše z njeno zeleno okolico na vseh nivojih parcele. Temelj novega koncepta je bil čim bolj odpreti hišo. Dodane so bile velike steklene površine, ustvarjene so bile nove ali povečane okenske odprtine, nadgrajena pa je bila tudi kuhinja z jedilnico, osvetljena s strešnim oknom. Ta prizidek je razširil bivalni prostor in se z zeleno streho brezhibno povezal z zgornjim vrtom. Ta izvirna rešitev je omogočila tudi neposreden dostop na vrt iz spalnice v mansardi preko poševne strehe. Strešna terasa ni le izhod z naravo, temveč v severno orientirano spalnico vnaša obilico naravne svetlobe.

Južno orientiran bivalni prostor se odpira proti naravnemu parku preko velikega okna, ki uokvirja pogled na nenehno spreminjajočo se krajino. Kuhinja z jedilnico, ki se nahaja v severnem delu hiše, ponuja tako pogled navzven, kot neposreden dostop do intimnega dvorišča s sedežno garnituro. Veliko fasadno okno osvetljuje stopnišče ter med vzpenjanjem v zgornje nadstropje odpira pogled na zelenje zgornjega vrta. V zgornjem nadstropju se nahaja zasebni prostor z otroškimi sobami in kopalnico, spalnica z neposrednim dostopom na vrt, garderobna omara in kopalnica v sobi. Dnevno svetlobo v to nadstropje prinaša eno fasadno okno in devet strešnih oken, od katerih dve prehajata v vertikalo in tvorita strešno teraso, ki omogoča prehod na vrt. Rezultat je optimalna dnevna osvetlitev vseh prostorov, vključno s hodnikom in kopalnico, ki imata zaradi strešnega okna tudi možnost naravnega prezračevanja.

Strešna okna so zdaj ključni element celotne stavbe. Pomagajo ne le pri osvetlitvi, temveč tudi pri prezračevanju, vzdušju in občutku prostornosti. „Zjutraj, ko se zbudimo, imamo iz postelje pogled na vrt. Ne počutimo se utesnjeno,“ opisuje njihov učinek v spalnici Iveta Langerová. „Zahvaljujoč strešnim oknom lahko lepo osvetlimo mansardni prostor in ga tudi ohladimo. Imamo okna na obeh straneh hiše, kroženje zraka pa pomaga hladiti sobe,“ pojasnjuje funkcijo oken v mansardi. Dodaja, da strešna okna izboljšajo tudi splošno kakovost prostora, zaradi česar se sobe zdijo večje in bolj prostorne.