Leta 2001 je biro Dietrich l Untertrifaller Architekten zmagal na natečaju za šolsko stavbo v občini Klaus v zvezni deželi Vorarlberg v Avstriji. Moderna in okolju prijazna stavba z učilnicami, je bila preko knjižničnega krila povezana s staro športno dvorano. Na severni strani stavb se nahaja sončno, rahlo nagnjeno ozelenjeno šolsko dvorišče s pogledom proti Alpam. Zunanja pot, ki poteka pod traktom s knjižnico, povezuje vhod v šolo s športno dvorano in v deževnih dneh omogoča dejavnosti na prostem. V drugi fazi projekta, dvanajst let pozneje, so biro najeli za prenovo športnih objektov. Kratka analiza je pokazala, da sta zastareli tako stavba kot tudi funkcionalnost stare športne dvorane z bazenom in bi ju bilo najbolje zamenjati z novo zgradbo.

Trenutno dvorana obsega veliko igrišče s tribunami, ločeno sobo za ples in večnamenski prostor, kjer lahko potekajo opoldanske dejavnosti za šolarje, različna srečanja ter celo pouk.

Arhitekti so se odločili, da prizidek načrtujejo v skladu z načeli oblikovanja, ki so se izkazala za uspešna v prvi fazi projekta. Preprosti volumni z leseno konstrukcijo in lesenimi oblogami se skozi streho odpirajo proti sončni svetlobi. Vse nosilne betonske stene in stopnice so iz vidnega betona.

Pravokotna stavba je dostopna z dveh nivojev, ki sledita terenu. Vhod pod traktom s knjižnico vodi v odprto pritličje, drugi vhod na nasprotni strani pa neposredno v zgornje nadstropje z odprtim prostorom, kjer so na voljo različne mize za različne skupine uporabnikov.

Obe stavbi, šola in športna dvorana, dokazujeta, da je kakovostna arhitektura lahko prijazna do virov in gospodarna. Številne elemente je mogoče vnaprej izdelati, da se zmanjšajo stroški in poraba materiala.

Strop športne dvorane, na prvi pogled razigran in nepravilen, je sestavljen iz montažnih enot v obliki piramid, ki so na vrhu zaključene z oknom za ravno streho VELUX z akrilno kupolo. Izdelane so bile štiri vrste montažnih enot z različnim nagibom. Skrbna postavitev in vrtenje elementov sta ustvarila učinek igrivega nepravilnega stropa.

Uporaba prefabriciranih svetlobnih jaškov je bila ključni element pri zagotavljanju natančne izvedbe tako v notranjosti kot tudi na strehi. Ko so lesene okvirje pripeljali na gradbišče in jih namestili, je trajalo le nekaj dni, da so vstavili okna za ravno streho VELUX in dodali sloje izolacije.

Vsak od 56 svetlobnih jaškov je z notranje strani obložen s protihrupnimi ploščami. Te, poleg pozitivnega vpliva geometrije stropa, še povečajo akustiko v prostoru. Umetna svetloba, nameščena med elementi, poudarja togo geometrijo konstrukcije. Okna za ravno streho so opremljena s senzorji za dež in zaščito pred soncem.