Zakaj odlašamo, ko je čas za menjavo dotrajanih stvari?

Raziskava skupine VELUX[1], ki so jo izvedli v šestih evropskih državah srednje in vzhodne Evrope, je preverjala, zakaj ljudje odlašajo pri zamenjavi starih stvari z novimi in kakšne so njihove navade, povezane s tem. Pri tem so upoštevali vse od sentimentalnih predmetov do bolj uporabnih, kot so vrata in okna, ki izjemno vplivajo na energetsko učinkovitost. Ugotovitve kažejo, da anketiranci večinoma odlašajo z zamenjavo. Največ takšnih je v Romuniji (88 %), sledijo jim Poljaki (82 %), Madžari (81 %), Hrvati (77 %), Čehi (68 %) in Srbi (65 %).

Raziskava kaže, da so finančni dejavniki in čustvena navezanost na stare stvari glavni razlogi za odlašanje pri zamenjavi starih stvari za nove. Finančne skrbi so glavni dejavnik v Srbiji (67 %) in na Madžarskem (64 %), medtem ko je čustvena navezanost na starejše predmete še posebej močna na Hrvaškem (36 %) in Poljskem (35 %).

Ko so anketirance vprašali, katere predmete v svojem domu bi prej zamenjali, so izpostavili naprave, kot so pralni in pomivalni stroji. Te bi zamenjali prej kot recimo okna ali vrata. V Srbiji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem so bili na vrhu lestvice gospodinjski aparati, saj je kar 63 % vprašanih navedlo, da bi jih zamenjali najprej. Kljub temu Romuni (22 %) v ospredje postavljajo vrata, takoj za tem pa sledijo gospodinjski aparati (17 %).

Raziskava je razkrila tudi razlike v odnosu do menjave vrat in oken. Na Hrvaškem 62 % vprašanih ohranja obstoječa vrata in okna, dokler niso popolnoma dotrajana. Nasprotno pa 48 % madžarskih anketirancev pravi, da so izjemno proaktivni pri zamenjavi vrat in oken, saj se tako želijo izogniti težavam v prihodnosti. Kljub tem razlikam so vse anketirane države poudarile, da sta varčevanje z energijo in potreba po preprečevanju morebitne škode ključna motivatorja za izboljšave doma.

Raziskava je pokazala tudi pomembno morebitno spremembo. Če bi bili prihranki energije jasneje vidni in bolje predstavljeni, bi veliko ljudi svoj prednostni seznam spremenilo. Če bi zamenjava vrat in oken prinesla do 20-odstotni prihranek pri stroških ogrevanja, bi veliko anketirancev razmislilo o tem, da bi vrata in okna zamenjali prej kot druge naprave. Na Madžarskem bi na primer 50 % vprašanih dalo prednost vratom in 38 % oknom, medtem ko so podobne premike opazili na Hrvaškem in Poljskem. V Srbiji bi okna (60 %) in vrata (57 %) prav tako postala ključna prednostna naloga.

Z energijsko učinkovito prenovo vseh stanovanjskih stavb v Evropi bi lahko namreč prihranili do 44 % energije za ogrevanje prostorov in s tem izboljšali tudi ugodje bivanja ter zdravje uporabnikov, kot na primer zdravje dihal. Gospodinjstvo lahko prihrani do 400 EUR letno na račun celovite prenove doma. [2]

V Sloveniji je sicer ena oseba od treh izpostavljena nevarnostim povezanim s klimo v zaprtih prostorih, kot sta vlaga in plesen, prekomeren hrup, mraz ali pomanjkanje dnevne svetlobe.[3] Menjava oken z novimi, energijsko učinkovitejšimi, vzporedno z ostalimi ukrepi obnove, zmanjša stroške ogrevanja in hlajenja stavbe ter pripomore k zdravju uporabnikov.