V Sloveniji je več kot 40.000 strešnih oken primernih za zamenjavo

Velik del strešnih oken v slovenskih domovih je dotrajanih in jih je treba zamenjati, saj svoje naloge ne opravljajo več tako, kot bi morala. Po ocenah podjetja VELUX, ki je na slovenskem trgu prisotno že tri desetletja, bo treba v prihodnjih letih zamenjati več kot 40.000 takšnih oken. Veliko jih je namreč še iz prvih generacij, ki so bila nameščena v devetdesetih letih, ko je bila gradnja mansardnih stanovanj in hiš z mansardami v polnem razmahu.

V praksi se lastniki za zamenjavo dotrajanih strešnih oken najpogosteje odločijo šele takrat, ko se pojavijo prve težave. Najpogostejši razlogi so zamakanje ali druge tehnične okvare, odločitev za prenovo ali adaptacijo mansarde, pogosto pa tudi menjava lastništva nepremičnine. V nekaterih primerih je razlog preprosto ta, da oken zaradi starosti in dotrajanosti ni več mogoče učinkovito servisirati.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so strešna okna prav tako zelo pomemben del stavbe. Redni pregledi in primerno vzdrževanje lahko namreč bistveno podaljšajo njihovo življenjsko dobo in preprečijo večje posege v prihodnosti.

Če želimo, da nam bodo strešna okna dolgo dobro služila in opravljala svojo funkcijo, jih je treba tako kot avtomobil servisirati. Redni servis je priporočljiv na približno pet do osem let, še posebej pri lesenih modelih. Ob tej priložnosti se preveri stanje materialov, tesnil in mehanizmov ter po potrebi opravijo manjša popravila. Sami pa seveda lahko poskrbimo za redno vzdrževanje lesa, čiščenje stekla, zračnega filtra in zunanjih obrob.

Na približno deset let je potrebno okno pretesniti, kar pomeni zamenjavo bitumenske mase pod profilom stekla, ki zagotavlja vodotesnost krila. Obenem se zamenjajo vijaki in dodatno zatesnijo z bitumensko maso. Redni pregledi in pravočasna zamenjava lahko tako preprečijo zamakanje, zmanjšajo toplotne izgube in pomembno podaljšajo življenjsko dobo strešnega okna.

Ko lastniki razmišljajo o zamenjavi strešnih oken, se pogosto pojavi tudi vprašanje izbire ustreznega materiala in zasteklitve. To lahko pomembno vpliva na energijsko učinkovitost stavbe, toplotne izgube ter zvočno izolacijo prostora. Pri izbiri ima pomembno vlogo tudi namembnost prostora. Za bolj vlažne prostore ali za okna, ki so težje dostopna, se pogosto uporabljajo plastificirana strešna okna, ki so bolj odporna proti vlagi in zahtevajo manj vzdrževanja. Pri določenih tipih zasteklitve pa lahko lastniki izpolnjujejo tudi pogoje za pridobitev subvencije Eko sklada.

“V zadnjih letih opažamo tudi vse več zanimanja za elektrificirana strešna okna, predvsem tam, kjer so okna težje dostopna ali kjer si lastniki želijo več udobja pri vsakodnevni uporabi,” pojasnjuje Dejan Lovec, vodja poprodajnih storitev v podjetju VELUX Slovenija. Takšne rešitve namreč omogočajo samodejno prezračevanje, večjo varnost ter povezavo s sistemi pametnega doma. Veliko obstoječih ročno upravljanih oken je mogoče tudi naknadno nadgraditi z elektrificiranimi ali solarnimi pogoni, kar omogoča enostavnejše upravljanje in boljši nadzor nad notranjo klimo.

Kot poudarja Lovec, je zanimanje za dodatne rešitve pogosto povezano tudi z vremenskimi ekstremi. Vroča poletja, toča in intenzivnejši vremenski pojavi povečujejo zanimanje za zaščito strešnih oken. Prav zato se lastniki vse pogosteje odločajo za zunanja senčila ali rolete ter za integracijo oken v pametne sisteme upravljanja doma.

Strešna okna zagotovo ostajajo pomemben element kakovosti bivanja v mansardnih prostorih. Omogočajo več dnevne svetlobe, učinkovito prezračevanje ter boljšo energijsko učinkovitost doma. Večje steklene površine povečajo količino dnevne svetlobe v prostoru in tako zmanjšajo potrebo po umetni razsvetljavi ter ustvarijo prijetnejše bivalno okolje. Ustrezna zasteklitev in dobra senčila pa izboljšajo toplotno in zvočno izolacijo ter ohranjajo prijetno temperaturo v prostoru skozi vse leto.