Kako prostor vpliva na učni proces naših otrok?

V Sloveniji več kot 250.000 otrok obiskuje šolo približno 188 dni na leto in do 70 odstotkov tega časa preživijo v učilnici. Prav zato kakovost učnega okolja ni le vprašanje udobja, temveč pomembno vpliva na njihovo zdravje, počutje in učenje. Vsako leto so namreč evropski otroci zaradi bolezni, ki so povezane z nezdravimi stavbami, odsotni 1,7 milijona šolskih dni, medtem ko so v Sloveniji vsako leto odsotni skoraj 5000 šolskih dni. Zagotavljanje dobrih notranjih klimatskih pogojev v šolah je tako ključnega pomena za učni uspeh in dobro počutje otrok, saj izboljšana kakovost zraka lahko poveča uspešnost učencev tudi do 15 %.[1]

Prostor, ki podpira učenje in napredek

To potrjuje tudi ena največjih raziskav na področju načrtovanja šolskih prostorov. Raziskovalci Univerze v Salfordu (Anglija) so tri leta spremljali 3766 učencev v 153 učilnicah na 27 osnovnih šolah. Ugotovili so, da je bilo približno 16–odstotno razliko v učnem napredku otrok mogoče pojasniti z različnimi fizičnimi značilnostmi učilnic. Kar polovico tega vpliva predstavljajo naravni dejavniki, kot so dnevna svetloba, kakovost zraka in temperatura, preostanek pa pripada dejavnikom, kot so akustika, prilagodljivost prostora in primerna stopnja vizualnih dražljajev.[2]

Več kot le svetel prostor

Med vsemi dejavniki, ki vplivajo na kakovost učnega okolja, raziskave posebej izpostavljajo dnevno svetlobo. Njena vloga namreč daleč presega zgolj dobro osvetljenost prostora, saj vpliva na uravnavanje cirkadianega ritma, s tem pa tudi na spanje, budnost, razpoloženje in druge procese, ki so tesno povezani z učenjem in zdravjem. To je še toliko pomembneje, ker ljudje danes kar 80 do 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih.[3]

Podobno velja za kakovost zraka. Pregled evropskih raziskav Fraunhoferjevega inštituta kaže, da številne učilnice še vedno ne dosegajo priporočene ravni prezračevanja. Posledično koncentracija ogljikovega dioksida pogosto presega priporočene vrednosti, kar vpliva na pogoje za delo in učenje. Boljše prezračevaje je namreč neposredno povezano s hitrejšim reševanjem nalog in koncentracijo.[4]

Ker otroci prostor doživljajo drugače kot odrasli, tudi učnega okolja ni mogoče načrtovati zgolj po merilih odraslih uporabnikov. “Pri načrtovanju učnih prostorov se pogosto osredotočamo predvsem na energijski vidik stavbe, opremo in uporabnost, premalo pa na to, kakšen vpliv ima notranja klima na otroka in kako otroci prostor dejansko doživljajo. Opazujejo ga namreč z druge perspektive, drugače zaznavajo svetlobo, gibanje in okolico. Tako bi dnevna svetloba, svež zrak, pogled navzven in možnost prilagajanja prostora morali biti temelj kakovostnega učnega okolja, ki naše najmlajše dejansko podpira pri učni dejavnosti,” poudarja Neža Močnik, arhitektka pri podjetju VELUX Slovenija.

Kako lahko raziskovalna spoznanja zaživijo v praksi, kaže letos dokončani vrtec v češkem Fulneku. Stavba je zasnovana z mislijo na potrebe otrok. Igralnice prejemajo dnevno svetlobo z več strani in od zgoraj, neposredno so povezane z vrtom, pomembno vlogo pa imajo tudi senčenje, naravno prezračevanje in pohištvo, prilagojeno otroški višini. Posebnost projekta je tudi orientacijski sistem, ki je nastal s pomočjo otrok. Njihove risbe so arhitekti uporabili kot izhodišče za oblikovanje posebne tipografije vrtca, s čimer so otroci postali soustvarjalci prostora, v katerem vsak dan preživljajo čas.[5]

Morda je prav v tem tudi najpomembnejše sporočilo sodobnih raziskav. Kakovosten učni prostor in domači učni kotiček ni vprašanje arhitekturnih trendov ali estetskih rešitev, temveč pomemben del zdravega razvoja otrok. Pred začetkom novega šolskega leta zato velja nekaj pozornosti nameniti tudi prostoru, v katerem bo otrok vsak dan preživel velik del dneva.

[1] Vir: Barometer zdravega doma 2019

[2] Vir: Building Better Schools, str. 2–3.

[3] Vir: Health impacts of daylight in buildings, str. 3–5; Živa Kristl, Pogledi na prostor javnih vrtcev in osnovnih šol, str. 166–173.

[4] Vir: Impact of the indoor environment on learning in schools in Europe, str. 3–6.

[5] Vir: Fulnek Kindergarten – Design that supports children's wellbeing, str. 2–10.