ANALIZA OSVETLITVE PRITLIČJA
Objekt v svoji zasnovi upošteva orientacijo, čemur sledi tudi razporeditev prostorov v pritličju. Na hladnejši severni strani objekta so postavljeni sekundarni prostori (kopalnica, vhod, utiliti), dnevni prostor pa se razprostira ob južni in zahodni fasadi objekta. Vsi prostori v pritličju imajo predvidene okenske odprtine in s tem omogočeno naravno osvetlitev. Ta je v kopalnici in utilitiju, zaradi manjšega okna in visokega parapeta, sicer slabša, ker pa sta to prostora v katerih se ne zadržujemo pogosto in dalj časa to ni tako problematično. Kljub manjši dimenziji okna, pa to vseeno zmanjša potrebo po umetni razsvetljavi, s čimer se zmanjša poraba električne energije, omogoča pa tudi naravno prezračevanje, kar je v prostorih z večjo prisotnostjo vlage še posebej pomembno. Osvetlitev v obeh prostorih bi se lahko bistveno izboljšala že z manjšim povečanjem okna na račun visokega okenskega parapeta.
V nasprotju z bolj zaprto severno fasado, se južna fasada odpira z velikimi steklenimi površinami. Tri okenske odprtine predstavljajo glavni vir naravne svetlobe za dnevni del in omogočajo enakomerno osvetlitev po celotni površini. Poudarek v osvetlitvi predstavlja razširitev etaže v predelu jedilnice, za boljšo globinsko osvetlitev dnevne sobe pa skrbi okno postavljeno na zahodni fasadi. Osvetlitev z dveh strani je v daljših prostorih še posebej pomembna, saj enostranska osvetlitev nikoli ne bo omogočala ustrezne osvetlitve v globljem delu sobe. Poleg dodatne osvetlitve pa zahodno orientirano okno, zaradi nižje lege popoldanskega sonca, omogoča tudi globlji vpad direktne sončne svetlobe v prostor. S tem smo v popoldanskem času, ko po delovnih obveznostih v službi ali šoli pridemo domov, deležni sončne svetlobe, ki nas po napornem dnevu napolni z energijo in vpliva na prijetno počutje. Dnevna soba je dodatno osvetljena še preko severno orientiranega okna, ki pa tako kot v kopalnici in utilitiju, slabše osvetljuje prostor. Ker pa je v tem delu predviden prostor za televizijo, je osvetlitev lahko tudi skromnejša. Poleg ustrezne osvetlitve južno in zahodno orientirane okenske odprtine predstavlja tudi vir toplotnih dobitkov sonca, ki v hladnejših mesecih leta zmanjšajo potrebo po energiji za ogrevanje objekta.
ANALIZA OSVETLITVE PRITLIČJA
Objekt v svoji zasnovi upošteva orientacijo, čemur sledi tudi razporeditev prostorov v pritličju. Na hladnejši severni strani objekta so postavljeni sekundarni prostori (kopalnica, vhod, utiliti), dnevni prostor pa se razprostira ob južni in zahodni fasadi objekta. Vsi prostori v pritličju imajo predvidene okenske odprtine in s tem omogočeno naravno osvetlitev. Ta je v kopalnici in utilitiju, zaradi manjšega okna in visokega parapeta, sicer slabša, ker pa sta to prostora v katerih se ne zadržujemo pogosto in dalj časa to ni tako problematično. Kljub manjši dimenziji okna, pa to vseeno zmanjša potrebo po umetni razsvetljavi, s čimer se zmanjša poraba električne energije, omogoča pa tudi naravno prezračevanje, kar je v prostorih z večjo prisotnostjo vlage še posebej pomembno. Osvetlitev v obeh prostorih bi se lahko bistveno izboljšala že z manjšim povečanjem okna na račun visokega okenskega parapeta.
V nasprotju z bolj zaprto severno fasado, se južna fasada odpira z velikimi steklenimi površinami. Tri okenske odprtine predstavljajo glavni vir naravne svetlobe za dnevni del in omogočajo enakomerno osvetlitev po celotni površini. Poudarek v osvetlitvi predstavlja razširitev etaže v predelu jedilnice, za boljšo globinsko osvetlitev dnevne sobe pa skrbi okno postavljeno na zahodni fasadi. Osvetlitev z dveh strani je v daljših prostorih še posebej pomembna, saj enostranska osvetlitev nikoli ne bo omogočala ustrezne osvetlitve v globljem delu sobe. Poleg dodatne osvetlitve pa zahodno orientirano okno, zaradi nižje lege popoldanskega sonca, omogoča tudi globlji vpad direktne sončne svetlobe v prostor. S tem smo v popoldanskem času, ko po delovnih obveznostih v službi ali šoli pridemo domov, deležni sončne svetlobe, ki nas po napornem dnevu napolni z energijo in vpliva na prijetno počutje. Dnevna soba je dodatno osvetljena še preko severno orientiranega okna, ki pa tako kot v kopalnici in utilitiju, slabše osvetljuje prostor. Ker pa je v tem delu predviden prostor za televizijo, je osvetlitev lahko tudi skromnejša. Poleg ustrezne osvetlitve južno in zahodno orientirane okenske odprtine predstavlja tudi vir toplotnih dobitkov sonca, ki v hladnejših mesecih leta zmanjšajo potrebo po energiji za ogrevanje objekta.
Vizualizacija dnevne sobe, 21. oktober, 12:00, sončno nebo
ANALIZA OSVETLITVE MANSARDE
Tako kot v pritličju so tudi vsi prostori v mansardi deležni naravne svetlobe. Spalnica s kopalnico je osvetljena preko niza zahodno orientiranih oken, skupna kopalnica preko severnega okna, obe otroški sobi preko vzhodno orientiranih oken, galerija pa preko oken na južni fasadi. Kljub omogočeni naravni osvetlitvi, pa je osvetlitev v vseh prostorih slabša, zato bi bila smiselna postavitev dodatnih okenskih odprtin.
V kopalnicah, zaradi sekundarne funkcije prostora, slabša osvetlitev ni tako problematično, vseeno pa bi predlagal postavitev dodatne strešne okenske odprtine, ki bi bolj enakomerno in tudi globlje osvetlila prostor. Galerija ima sicer velike okenske odprtine, ki prostor dobro osvetljujejo do polovice, globlji del sobe pa je zaradi enostranske osvetlitve slabše osvetljen. Spalnica je sicer prostor, ki je večinoma namenjen spanju, zato je tudi tukaj naravna osvetlitev lahko nekoliko slabša, vendar pa bi bila, zaradi velikosti prostora in enostranske osvetlitve, vseeno smiselna postavitev dodatne okenske odprtine tudi v tem prostoru.
Vizualizacija sobe 2 v popoldanskem času, ki ga otrok izkorišča za učenje in igro, 21. oktober, 14:00, sončno nebo
Še posebej pa je priporočljiva dodatna osvetlitev otroških sob. To so prostori, kjer se otrok zadržuje čez cel dan. Služi mu kot prostor za igranje, učenje, ustvarjanje in spanje, zato je ustrezna naravna osvetlitev in direktna sončna svetloba v njih še toliko bolj pomembna. Ker sta sobi sorazmerno veliki in imata osvetlitev samo z ene strani, je zato globinska osvetlitev slabša. Smiselna bi bila tako postavitev dodatne strešne okenske odprtine v obeh sobah, kar bi omogočilo večjo globinsko osvetlitev prostora. Poleg ustrezne postavitve, velikosti in števila okenskih odprtin, pa na osvetlitev bistveno vpliva tudi orientacija objekta oziroma prostorov. Soba 2 bo preko dodanega strešnega okna na južni strešini, osvetljena z direktno sončno svetlobo tudi v popoldanskem času, v sobo 1 pa bo, zaradi severovzhodne orientacije, sonce posvetilo samo v dopoldanskih urah. Ker sončna svetloba pomembno vpliva na zdravje in počuje človeka, kar je v fazi odraščanja otroka še posebej pomembno, je pri postavitvi otroških sob pomembno, da so orientirane na južno ali zahodno stran. S tem bo omogočen vpad direktne sončne svetlobe v prostor takrat, ko bo otrok po šolskih obveznostih doma.
Vizualizacija sobe 2 z dodanim strešnim oknom, 21. oktober, 14:00, sončno nebo
|
|