Predstavljeni objekt je zasnovan v dveh etažah (pritličje in mansarda) in pokrit z dvokapno streho. Z bivalnim delom v pritličju in spalnimi prostori v mansardi, ima objekt tipično ureditev enodružinske hiše. V pritličju se nahajajo vhod, stopnišče, kopalnica in kabinet, osrednji del pa predstavlja dnevna soba s kuhinjo in jedilnico, ki z odprto oblikovanim tlorisom daje občutek zračnosti. Mansarda je urejena tako, da so kopalnica, spalnica in otroški sobi razporejeni okoli osrednjega hodnika, ki se odpira na teraso in s tem ne predstavlja samo komunikacijskega jedra, ampak tudi prostor namenjen sprostitvi in druženju.
S pomočjo sodobnih računalniških programov, lahko opravimo natančne analize osvetlitve prostorov z naravno svetlobo tudi v objektih, ki še niso zgrajeni. Posebno pozornost smo namenili osvetlitvi dnevne sobe in otroških sob.
Predstavljeni objekt je zasnovan v dveh etažah (pritličje in mansarda) in pokrit z dvokapno streho. Z bivalnim delom v pritličju in spalnimi prostori v mansardi, ima objekt tipično ureditev enodružinske hiše. V pritličju se nahajajo vhod, stopnišče, kopalnica in kabinet, osrednji del pa predstavlja dnevna soba s kuhinjo in jedilnico, ki z odprto oblikovanim tlorisom daje občutek zračnosti. Mansarda je urejena tako, da so kopalnica, spalnica in otroški sobi razporejeni okoli osrednjega hodnika, ki se odpira na teraso in s tem ne predstavlja samo komunikacijskega jedra, ampak tudi prostor namenjen sprostitvi in druženju.
S pomočjo sodobnih računalniških programov, lahko opravimo natančne analize osvetlitve prostorov z naravno svetlobo tudi v objektih, ki še niso zgrajeni. Posebno pozornost smo namenili osvetlitvi dnevne sobe in otroških sob.
ANALIZA OSVETLITVE PRITLIČJA
Orientacija prostorov je pomemben dejavnik pri naravni osvetlitvi, saj je od nje odvisno kakšne in koliko svetlobe bo prostor deležen. Severna fasada je senčna in hladna, zato je postavitev sekundarnih prostorov (stopnišče, vhod, kopalnica) ob njo smiselna. To so prostori, v katerih se ne zadržujemo pogosto in dalj časa, zato je potreba po naravni osvetlitvi v njih manjša, še vedno pa smiselna. Naravna svetloba namreč vpliva na boljše zaznavanje in počutje v prostoru. Kopalnica v danem primeru je sicer osvetljena preko okna, ki pa zaradi svoje ozkosti in višjega parapetnega zidu slabše osvetljuje prostor. Kabinet, ki je postavljen v severo-vzhodnem delu objekt, je osvetljen preko okenskih odprtin na severni in vzhodni strani. Z osvetlitvijo z dveh strani je prostor deležen kvalitetne globinske osvetlitve. Preko severnega okna je prostor osvetljen s severno svetlobo, ki je razpršena in ne ustvarja bleščanja, ki je lahko pri delu moteče, vzhodno okno pa omogoča vpad mehke jutranje sončne svetlobe.
Dnevni prostor, ki predstavlja osrednji prostor objekta in prostor v katerem se najpogosteje zadržujemo, ima z južno orientacijo ustrezno naravno osvetlitev. Z enakomerno postavitvijo okenskih odprtin po obodu prostora, je dosežena enakomerna osvetlitev po celotni dolžini. Večina oken se sicer nahaja na južni fasadi, vendar pa dodatna okna postavljena na vzhodni in zahodni fasadi ustvarjajo večjo globinsko osvetlitev, saj je prostor osvetljen s treh strani. Takšna postavitev oken tudi osvetljuje prostor z direktno sončno svetlobo čez cel dan. Zaradi nižje lege jutranjega in popoldanskega sonca, pa okna postavljena na vzhodni in zahodni fasadi omogočajo tudi globlji vpad direktne sončne svetlobe v prostor.
ANALIZA OSVETLITVE MANSARDE
Pri analizi osvetlitve mansarde opazimo, da ni razlik v osvetlitvi sekundarnih (hodnik, kopalnica, stopnišče) in primarnih prostorov (spalnica, otroški sobi). Vidimo lahko, da so vsi prostori v mansardi zelo dobro osvetljeni. Večinoma gre za kombinacijo fasadnih in strešnih okenskih odprtin, ki omogočajo kvalitetno globinsko osvetlitev vseh prostorov. Posebej pohvalno je, da sta dobro osvetljena tudi stopnišče in hodnik. To sta prostora, ki sta velikokrat zaradi svoje funkcije prikrajšana za naravno osvetlitev. Stopnišče v tem primeru osvetljuje dvojček strešnih okenskih odprtin, ki preko stopnišča posredno osvetljuje tudi predprostor pod njim. Še posebej zanimiva pa je osvetlitev osrednjega hodnika, ki ima kljub osvetlitvi preko okenskih odprtin, ki vodijo na teraso, še dodatne strešne okenske odprtine. Te zaradi svoje višje pozicije enakomerno osvetljujejo prostor in omogočajo globinsko osvetlitev. Hkrati pa okna postavljena na različnih višinah omogočajo tudi hitro in učinkovito prezračevanje. S hkratnim odprtjem oken se namreč ustvari efekt dimniškega jaška, ki hitro zamenja zrak v prostoru. S tem lahko v poletnih mesecev učinkovito zmanjšamo strošek energije potrebne za ohlajevanje prostora.
Otroški sobi se nahajata v vzhodni polovici objekta, pri čemer ima soba 1 jugo-vzhodno orientacijo, soba 2 pa severo-vzhodno orientacijo. Otroške sobe so prostori, v kateri se otrok zadržuje čez cel dan, saj mu služi kot prostor za igranje, učenje, ustvarjanje in spanje. Zato je ustrezna naravna osvetlitev in direktna sončna svetloba v njih še toliko bolj pomembna. Obe sobi sta osvetljeni s kombinacijo strešnih in fasadnih okenskih odprtin, ki prostor osvetljujeta z dveh strani in s tem zagotovljata ustrezno globinsko osvetlitev. Vendar pa je, zaradi različnih orientacij, osvetlitev obeh sob različna. To je opazno v popoldanskih urah, ko je soba 1, preko strešnih oken na južni strani, osvetljena z direktno sončno svetlobo, ki pa je je soba 2, zaradi severo-vzhodne orientacije, deležna samo v jutranjih urah. Zaradi tega bi bila bolj priporočljiva postavitev sobe 2 na jugo-zahodni del objekta, kjer je sedaj predvidena spalnica. Spalnica je prostor, ki je namenjen večinoma spanju, zato popoldanska osvetlitev z direktno sončno svetlobo ni tako pomembna, kot pri otroški sobi. Smiselna bi bila tako prestavitev spalnice na severo-vzhodni del objekta, saj bo tako prostor deležen jutranje svetlobe, soba 2 pa bo imela direktno sončno svetlobo tudi čez dan.
Marsikomu se sicer pojavi pomislek o postavitvi otroških sob na jug, zaradi poletnega pregrevanja preko okenskih odprtin in pojavu bleščanja, ki je lahko zelo moteče. Vse to lahko preprečimo s postavitvijo senčil. Zunanja mrežasta senčila, ki ne zatemnijo prostora, lahko ustavijo do 80% sončne toplote, saj preprečijo pregrevanje okenskih stekel. Za dodatno zaščito pred soncem pa lahko namestimo tudi notranja senčila, s katerimi lahko omejujemo, razpršimo ali popolnoma onemogočimo vpad sončnih žarkov v prostor.
Vizualizacija dnevnega prostora, 21. maj, 12:00, sončno nebo
Vizualizacija otroške sobe 1 v popoldanskem času, ki ga otrok izkorišča za učenje in igro, 21. maj, 14:00, sončno nebo
Vizualizacija otroške sobe 2 v popoldanskem času, ki ga otrok izkorišča za učenje in igro, 21. maj, 14:00, sončno nebo
|
|